Slovensko ime: Smreka
Latinsko ime: Picea abies
Opis rastline:
Videz: Visoka do 50 m, koničasto stožčasta, veje izraščajo v vretencih, zgornje so obrnjene navzgor, spodnje navzdol, vendar so na koncu spet usločene navzgor. Je velike rasti. Njena domovina so evropska gorstva srednjih in severnih predelov. Ima zelo plitev koreninski sistem.
Lubje: Rdečkasto s tenkimi luskami.
Listi: Iglice so dolge 10-25mm, ravne ali usločene, štirirobe, koničaste, malce bodeče, na obeh straneh temno zelene. Na pokončnih poganjkih so razvrščene spiralno.
Cvetovi: Je enodomna, vetrocvetna rastlina, cveti aprila in maja. Moški cvetovi so do 2 cm dolgi, sprva rdečkasti in pozneje rumenorjavi, ženska storžasta socvetja so rdeča, pokončna in rastejo na koncu poganjkov v zgornji tretjini krošnje. Po oploditvi se razvijejo v storže, ko se med zorenjem povesijo. Plodovi: Storži so dolgi 10-15 cm, najprej zeleni ali rdečkasti, pozneje svetlo rjavi. Luske so toge in trdne, na robu potegnjene v bolj ali manj izraziti jeziček.
Uporabnost: Smrekovina je mehak, elastičen in v Sloveniji daleč najpogostejši les, uporabljen v gradbeništvu, pohištveni industriji, papirni industriji, pri izdelavi glasbil. Iz smrekovih iglic se pridobivajo eterična olja, skorjo se uporablja za strojenje. Iz smreke se pridobiva tudi terpentin. Zelo priljubljena je tudi kot božično drevesce.
Zanimivosti: Smreko so v Sloveniji močno razširili v drugi polovici 18. stoletja. Smreka je danes slovenska najpomembnejša drevesna vrsta. Že od nekdaj je smreka simbol rodovitnosti. V ljudskem izročilu se pogosto uporablja kot obredno drevo. Kot na primer majski mlaj ali božično drevo. Tudi Belokranjci so v Jurjevem sprevodu nosili smreko, ki so jo olupili in okrasili s cvetjem in rutami. Sgermova smreka s svojimi 61,80 metri višine kraljuje v radeljskem delu Pohorja in je verjetno najvišja smreka v Evropi. Stara je okrog 300 let, po obsegu meri 354 cm, kar pomeni, da meri njen premer nekaj več kot meter.
Opis pripravil:
Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije
Latinsko ime: Picea abies
Opis rastline:
Videz: Visoka do 50 m, koničasto stožčasta, veje izraščajo v vretencih, zgornje so obrnjene navzgor, spodnje navzdol, vendar so na koncu spet usločene navzgor. Je velike rasti. Njena domovina so evropska gorstva srednjih in severnih predelov. Ima zelo plitev koreninski sistem.
Lubje: Rdečkasto s tenkimi luskami.
Listi: Iglice so dolge 10-25mm, ravne ali usločene, štirirobe, koničaste, malce bodeče, na obeh straneh temno zelene. Na pokončnih poganjkih so razvrščene spiralno.
Cvetovi: Je enodomna, vetrocvetna rastlina, cveti aprila in maja. Moški cvetovi so do 2 cm dolgi, sprva rdečkasti in pozneje rumenorjavi, ženska storžasta socvetja so rdeča, pokončna in rastejo na koncu poganjkov v zgornji tretjini krošnje. Po oploditvi se razvijejo v storže, ko se med zorenjem povesijo. Plodovi: Storži so dolgi 10-15 cm, najprej zeleni ali rdečkasti, pozneje svetlo rjavi. Luske so toge in trdne, na robu potegnjene v bolj ali manj izraziti jeziček.
Uporabnost: Smrekovina je mehak, elastičen in v Sloveniji daleč najpogostejši les, uporabljen v gradbeništvu, pohištveni industriji, papirni industriji, pri izdelavi glasbil. Iz smrekovih iglic se pridobivajo eterična olja, skorjo se uporablja za strojenje. Iz smreke se pridobiva tudi terpentin. Zelo priljubljena je tudi kot božično drevesce.
Zanimivosti: Smreko so v Sloveniji močno razširili v drugi polovici 18. stoletja. Smreka je danes slovenska najpomembnejša drevesna vrsta. Že od nekdaj je smreka simbol rodovitnosti. V ljudskem izročilu se pogosto uporablja kot obredno drevo. Kot na primer majski mlaj ali božično drevo. Tudi Belokranjci so v Jurjevem sprevodu nosili smreko, ki so jo olupili in okrasili s cvetjem in rutami. Sgermova smreka s svojimi 61,80 metri višine kraljuje v radeljskem delu Pohorja in je verjetno najvišja smreka v Evropi. Stara je okrog 300 let, po obsegu meri 354 cm, kar pomeni, da meri njen premer nekaj več kot meter.
Opis pripravil:
Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije
