Slovensko ime: Poljski javor ali maklen
Latinsko ime: Acer campestre
Opis rastline:
Videz: Je listopadno drevo visoko do 20 m in do 50 cm debelo. Koreninski sistem je srčast in se ne razrašča globoko, ampak bliže površini. Poganjki so svetlo rjavi, tanki in goli na njih se pogosto tvorijo plutasta rebra. Korenine se razraščajo bolj po površini.
Lubje: Skorja na deblu je drobno mrežasto razpokana, sprva rjavkasta, pozneje rjava do temnorjava.
Listi: So razmeroma majhni 5-10 cm široki in 3-7 cm dolgi, dlanasto krpati ali dlanasto deljeni, med 5 listnimi krpami so srednje 3 največje, vrh lista je top. Listi so sprva dlakavi, nato zgoraj goli in temnejši, spodaj svetlejši in goli ali fino dlakavi. Pecelj je rdečkast do 10 cm dolg.
Cvetovi: Poligamna ali enodomna , žužkocvetna vrsta, ki cveti konec aprila ali maja hkrati z olistanjem. So po 10-20 združeni v rumenkasozelena češuljasta socvetja. Cvetovi so lahko dvospolni, moški ali ženski. Posamezen cvet je rumenozelen in majhen.
Plodovi: So rdečkasti ali zeleni in krilati ter dlakavi, pa tudi goli. Plodovi vise.
Uporabnost: Les je svetlo rjav ali rdečkastobel, letnice ima jasno vidne, je precej trd, težak in kakovosten. Dobro se obdeluje in polira, v preteklosti je bil primeren za posebne izdelke v kolarstvu, strugarstvu, rezbarstvu, umetnostnem mizarstvu in za izdelavo pip.
Zanimivosti: Olupljene in posušene maklenove poganjke so na podeželju nekoč tradicionalno uporabljali za špiljenje domačih klobas, običaj je še dandanes ohranjen. Zaradi obilnega cvetenje je maklen primeren za čebeljo pašo. Plodovi so pomemben vir hrane za nekatere vrste ptic, na primer kaline in dleske.
Opis pripravil:
Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije
Latinsko ime: Acer campestre
Opis rastline:
Videz: Je listopadno drevo visoko do 20 m in do 50 cm debelo. Koreninski sistem je srčast in se ne razrašča globoko, ampak bliže površini. Poganjki so svetlo rjavi, tanki in goli na njih se pogosto tvorijo plutasta rebra. Korenine se razraščajo bolj po površini.
Lubje: Skorja na deblu je drobno mrežasto razpokana, sprva rjavkasta, pozneje rjava do temnorjava.
Listi: So razmeroma majhni 5-10 cm široki in 3-7 cm dolgi, dlanasto krpati ali dlanasto deljeni, med 5 listnimi krpami so srednje 3 največje, vrh lista je top. Listi so sprva dlakavi, nato zgoraj goli in temnejši, spodaj svetlejši in goli ali fino dlakavi. Pecelj je rdečkast do 10 cm dolg.
Cvetovi: Poligamna ali enodomna , žužkocvetna vrsta, ki cveti konec aprila ali maja hkrati z olistanjem. So po 10-20 združeni v rumenkasozelena češuljasta socvetja. Cvetovi so lahko dvospolni, moški ali ženski. Posamezen cvet je rumenozelen in majhen.
Plodovi: So rdečkasti ali zeleni in krilati ter dlakavi, pa tudi goli. Plodovi vise.
Uporabnost: Les je svetlo rjav ali rdečkastobel, letnice ima jasno vidne, je precej trd, težak in kakovosten. Dobro se obdeluje in polira, v preteklosti je bil primeren za posebne izdelke v kolarstvu, strugarstvu, rezbarstvu, umetnostnem mizarstvu in za izdelavo pip.
Zanimivosti: Olupljene in posušene maklenove poganjke so na podeželju nekoč tradicionalno uporabljali za špiljenje domačih klobas, običaj je še dandanes ohranjen. Zaradi obilnega cvetenje je maklen primeren za čebeljo pašo. Plodovi so pomemben vir hrane za nekatere vrste ptic, na primer kaline in dleske.
Opis pripravil:
Jože Prah, Zavod za gozdove Slovenije
