Lutrovska klet
O nastanku Lutrovske kleti, ki stoji na grajskem pobočju, je danes znanega le malo; domnevno je nastala sredi 16. stoletja. Postaviti jo je dal tedanji zakupnik gradu baron Janez Khisl, vnet pristaš nove Lutrove vere. Klet je kasneje postala grobnica nekaterih sevniških graščakov.
Bistven sestavni del prostora je poslikava. Ta je po ohranjenih sledovih prvotno zajemala vso notranjščino. Obok zavzema Poslednja sodba, na slavoloku so dopasne podobe Pametnih in nespametnih devic, na zunanji strani pa angeli z mučilnimi orodji. Med sosvodnicami so preroki, angeli z napisom, križanje sv. Janez in sv. Pavel in preroki. V nišah so štirje evangelisti, izraelski kralji, bog Oče, Mojzes in Elija. V plitvih nišah sta uprizorjena Rojstvo in Polaganje v grob. Po načinu slikanja gre za redek primer slikarske tehnike v oljni temperi na običajni slikarski podlagi. Po slogu je slikarija izrazit primer manirizma v slikarstvu 16. stoletja z močnimi odmevi Michelangelove smeri v kontrapostnih likih.
Lutrovska klet z ločnim vhodom in obrambnim stolpičem.