Na gradu Sevnica je včeraj, 22. svečana 2012, potekalo odprtje razstave likovnih del VII. likovne kolonije Krmelj 2011, na kateri je v mesecu maju 2011 ustvarjalo 16 ljubiteljskih likovnikov pod mentorstvom likovnega pedagoga Toneta Zgonca. Ustvarjalci likovnih del prihajajo iz različnih koncev Slovenije, a vendarle so vsak na svoj način povezani s Krmeljem.
Rdečo nit programa odprtja je doživeto tkal Rado Kostrevc, nastopila je Vokalna skupina Lira iz Krmelja ter recitatorki Renata Mlinarič in Ksenija Vene. Prisluhnili smo nagovorom vsestranskega umetnika g. Rudija Stoparja, podžupana Občine Sevnica g. Jožefa Žnidariča in gospe Slavice Mirt, predsednice KS Krmelj.
Likovno kolonijo, njene ustvarjalce in nastala dela je predstavila njena koordinatorica Ana Hočevar, vodja likovne sekcije DKŠD Svoboda Krmelj. Nastopajočim, avtorjem razstave in podpornikom je v zahvalo prijazno podelila rdeč nageljček v spomin na ta prijeten dogodek, ki smo ga zaključili z ogledom likovnih del in pogostitvijo z brezmesnimi dobrotami to pepelnično sredo v galeriji na gradu.
Razstava je na ogled do vključno 9. aprila 2012 v odpiralnem času gradu, objavljenem na www.grad-sevnica.com ali po dogovoru na telefon 051 680 289.
Leto 2011 je bilo na gradu Sevnica pestro in razgibano. Na 105 prireditvah in dogodkih se je družilo skupaj okoli 8.000 obiskovalcev, voden ogled pa je doživelo 5.014 obiskovalcev gradu. Naši najmlajši so spoznali barona Moscona in njegovo spremstvo v 37 animiranih ogledih, skupaj smo animirali 1.133 otrok. Usodni »da« je na gradu dahnilo kar 63 parov mladoporočencev, med njimi jih je 17 parov izkusilo veličastno poroko v grajskem parku. Botri grajskih trt, kar 93 jih je bilo skupaj, so imeli v zakupu 274 trt modre frankinje na grajskem pobočju, mnoge pa še čakajo svoje botre! V sodelovanju s številnimi partnerji smo izvedli festival Sevniško grajsko poletje 2012 z nekaterimi izvirnimi dogodki, med katerimi so bili 1. festival modre frankinje, tržnici unikatnih izdelkov in starin itd. Sodelujemo in povezujemo se tudi z ostalimi gradovi po Sloveniji in s tem dosegamo vzajemne pozitivne učinke za dvig prepoznavnosti našega gradu in občine Sevnica.
Na področju investicij smo v začetku leta uredili in odprli novo stalno zbirko Ogled avtorja Rudija Stoparja, ob avtocesti pri Brežicah in pri Trebnjem smo postavili novi promocijski tabli, preuredili smo prostora in delno tudi opremo zbirke o zgodovini gradu (nove luči, stilni okvirju s potreti nekdanjih lastnikov gradu, klavir…) ter grajske kapele in hodnika v 1. nadstropju gradu (nove luči). Sanirali in uredili smo tudi leseno stopnišče južni vhod v grad. Mnoge ureditve so bile urejene s pomočjo naših zvestih sponzorjev in donatorjev, ki smo jim ob zaključku leta priredili tudi poseben zahvalni koncert. Zavedajmo se, da imamo enega najlepših, najbolje ohranjenih in tudi živih srednjeveških gradov v Sloveniji, zato podpirajmo aktivnosti za njegovo ohranitev in oživitev.
Sebastjan Popelar- ambasador kulture v letu 2011/2012 v Občini Sevnica je uspešno zaključil svoj »mandat«!
Kot pravi umetnik, ki nenehno nekaj preizkuša in raziskuje, se je konec leta 2010 prijavil na javni razpis za izbor ustvarjalca- umetniškega gosta na gradu Sevnica v letu 2011, »Gostolenje ustvarjanja in umetnosti«. Sebastjan je z izborom v letu 2011 postal t. i. kulturni ambasador, kar je čast za kulturnega ustvarjalca in nagrada za njegovo kulturno delo. V prijavi za razpis je podal številne predloge za kulturno umetniško obogatitev dogajanja na gradu Sevnica, med katerimi je omenil tudi skupinsko razstavo umetnikov občine Sevnica. Obljubo je držal in tako pretekli četrtek, 9. februarja 2012, ob pomoči KŠTM Sevnica, na gradu Sevnica organiziral Skupinsko razstavo likovnikov občine Sevnica ob zaključku njegovega ambasadorskega leta, na kateri je sodelovalo kar 17 likovnih ustvarjalcev. Skupinska razstava je na ogled do sredine aprila 2012 v Mosconovi galeriji na gradu Sevnica.
Popelar je na prireditvi spregovoril o poslanstvu kulturnega ambasadorja, predstavil letno poročilo dogodkov v domači občini, kot tudi udejstvovanj izven občinskih meja.
V grajski vinoteki je do septembra 2012 na gradu Sevnica na ogled še 6 njegovih tematski slik. Te slike je ob vrnitvi naziva simbolično predal Občini Sevnica, javnemu zavodu KŠTM Sevnica, osebju gradu Sevnica, eno sliko je namenil za licitacijo, ki bo potekala septembra na 2. festivalu modre frankinje na sevniškem gradu, izkupiček katere gre v sklad za Mladega avtorja. Zadnji dve deli pa je podaril Splošni bolnišnici Brežice, kot odziv na povabilo g. Ivana Tomšeta, ki je pobudnik k lepšemu in duhovno bogatejšemu izgledu bolnišničnih prostorov. Pravi, da je poleg strokovnosti in prijaznosti osebja bolnišnice pomembno, da je ustanova tudi lepo opremljena.
Sebastjan je, kot človek velikega srca, prisluhnil pobudi, široko odprl vrata in seveda z veseljem postal del prostovoljcev, ki želijo, poleg pobudnika, g. Ivana Tomšeta, narediti bolnišnico lepšo in prijaznejšo!
Stara galerija na gradu Sevnica še vedno ponuja na ogled Popelarjevo Retroskektivno enoletno razstavo, ki je na ogled vse do 15. aprila 2012. Avtor na ogled ponuja izbrana dela 12 letnega ustvarjanja, poleg tega pa v galeriji, na pobudo številnih obiskovalcev njegovih preteklih dogodkov, na prodaj ponuja tudi nekaj manjših grafik na papirju s fiksno in simbolično ceno ter 20% popusta na cca. 20 slik različnih dimenzij in motivov. V prodaji je tudi 6 unikatno poslikanih stenskih ur in 4 kompleti mozaikov ujetih v unikatne mize. 5% popusta avtor namenja obnovi gradu Sevnica.
Za podrobnejše informacije in vse o njegovem delu lahko preberete na www.unikatnadarila.si in www.sebastjan-popelar.com.
Znano je, da sedaj že bivši ambasador kulture, ne nazaduje, temveč z jasno vizijo gleda v prihodnost, ustvarja, združuje ter razstavlja tod in drugod. Že v soboto, 11. februarja 2012 se je v Krmelju predstavil s fotografsko razstavo Parada klovnov, v okviru Slavnostne akademije, v organizaciji Krajevne skupnosti Krmelj, DKŠD svoboda Krmelj in OŠ Krmelj. Glavni akterki prireditve sta bili g. Ana Hočevar in nekdanja ravnateljica OŠ Krmelj, g. Berta Logar. Slednja je o Sebastjanu strnila naslednje misli: »Za seboj je pustil močno sled. Zame je človek, ki nosi v sebi čudovit dar za umetnost, vizionar, ki nam s svojimi stvaritvami predstavlja lepote sveta in hkrati opozarja na napake, ki jih delamo ljudje!«.
Po uspešno izpeljani skupinski razstavi na gradu Sevnica in odprtju sklopa Parada klovnov v Krmelju, umetnik v prihodnjih dneh ne miruje. Vneto se pripravlja na razstavljanje v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. Razstava, pod naslovom Štirideset vmes, bo v četrtek, 23. februarja 2012 ob 18h, kjer bo na ogled postavil sklop Vroče teme, zavite v megle Mirnske doline. Razstavljal bo skupaj z umetnikom Igorjem Dolencem. Vljudno vabljeni!
Mladi umetnik ustvarja s srcem in dušo iz dneva v dan. Njegova umetniška pot se krepi in razvija skozi leta, kjer je potrebna vztrajnost in popolna predanost umetnosti. Prav zato imajo njegova dela še poseben čar in vrednost!
Ana Zgonc
Dolgoletni prijatelj in stanovski tovariš sevniškega umetnika Rudija Stoparja, slikar in kipar Boris Žohar s Ptuja, bo en mesec gostoval v oknu Radogostu na sevniškem gradu z nekaj deli, med njimi je tudi velika slika kurenta, ki jo je posodila Galerija likovnih samorastnikov iz Trebnjeg. Žoharjeva dela so Sevničani lahko videli že pred več kot tridesetimi deli v Galeriji v oknu Elektrotehne, leta 1997 pa so lahko občudovali Žoharjevo večjo razstavo v Galeriji Eskulap v Zdravstvenem domu.
Februar, mesec kulture in mesec, v katerem poleg Prešernovega dneva praznujejo tudi pustni veseljaki, Sevničani obeležujejo z Žoharjevim skrivnostnim svetom kurentov, ujetih v slikarsko in kiparsko mitologijo. Po besedah umetnostnega zgodovinarja Jožeta Curka se Žohar uvršča v sam vrh pomembnih in priljubljenih slovenskih samorastnikov ter je nosilec prvin in stile te smeri v našem slikarstvu oz. kiparstvu.
Realno prepleta z irealnim in oboje prežema s simbolično pomenskostjo. S tem, da umetnik vanj vlaga svojo iskreno spontanost, povede gledalca v intimni svet svoje slikarske poetike. Po Curkovih besedah je za Žoharja značilno, da ne ljubi dinamike. Perspektiva in proporcionalnost nista upoštevani. Motivika je po svoje urejena, navidezno neproblematična, prežeta s fantastično, pravljično in mistično dimenzijo in je v svojem bistvu globoko izpovedna.
Če želimo razumeti Žoharjevo slikarstvo, poudarja Jože Curk, moramo razumeti njegov odnos do Kurenta, ki je zanj alfa in omega motivnega sveta. Torej ne le pustna maska, temveč predvsem božanstvo, če ne celo Bog, čigar delovanje ni vezano izključno na pustni čas, temveč na celotno človekovo bivanje na zemlji. Žoharjev Kurent ni samo znanilec prihajajoče pomladi, ampak simbol vsega dobrega.
Žoharjevo umetniško delo so občudovali že na številnih razstavah doma in po svetu. Sinočnjo otvoritev delčka njegove ustvarjalnosti v Radogostu pa je pospremil posrečen uvodni recital članov literarne sekcija Beseda iz Dobove v grajski kapeli. Rudi Stopar je sprva spregovoril o skoraj pozabljenem pesniku Pavlu Knoblu, ki je leta 1801 v Kranju izdal prvo slovensko zbirko posvetnih pesmi. V knjižnici je štirinajst hudomušnih pesmi.
Knobl je bil organist in tudi skladatelj in je nekaj teh pesmi uglasbil. Notni zapisi so žal izgubljeni. V tej zbirki je prvič objavljena pesem o Pustu. Slišali pa smo tudi pesem O krompirju in O prdcu, prav po interpretaciji slednje so Dobovčani poželi najmočnejši aplavz. Soglašati je moč s Stoparjem, da je bil izid teh pesmi v tistem času prava korajža.
Besedilo: Pavel Perc, www.dolenjskilist.si
_V januarju smo na gradu Sevnica kot običajno tretji četrtek v mesecu gostili umetniškega gosta, tokrat g. Janeza Repnika, ki živi in ustvarja v Muti na Koroškem. Janez Repnik je predstavnik t.i. naivne umetnosti, ki se je začela močneje uveljavljati v začetku 20. stoletja kot reakcija na umetnost akademsko izobraženih avtorjev. V splošnem so zanjo značilni poenostavljena risba, ploskoviti način upodabljanja, spontanost, primitivna forma in romantizirani pogled na svet. Njegova dela so prežeta z eksistencialno motiviko kmečkega življenja, pri čemer nadaljuje delo svojega očeta Antona, v likovnem izrazu pa je povsem samosvoj. Posveča se izključno socialni tematiki in je veliko bolj družbeno kritičen. Slika pozabljene marginalne ljudi in vso tragičnost njihovega življenja. Zdomstvo, potepuštvo, pijanstvo so teme, ki odslikavajo socialno bedo malega človeka. Janez Repnik je svojevrsten kronist, včasih mogoče tudi preveč kritičen. Današnja razslojena in potrošniška družba pa zagotovo potrebuje vse več spodbud za razmišljanje.
Odprtje razstave je doživeto povezoval Rudi Stopar, program pa je z nastopom popestril kvintet klarinetov Glasbene šole Sevnica.
Razstava bo odprta do vključno 5. februarja 2012, vabljeni k ogledu.
_V sončnem dnevu januarja je zagotovo že marsikdo pozabil, kako blizu je še čas, ko smo z novimi upi vstopili v novo leto. Prav s tem bi morda lahko opravičili tudi vse tiste ljubitelje lepega petja, ki jih tokratno vabilo na ponovoletni koncert na grad ni zvabilo iz njihovih domov. Zamudili so čudovito predstavo venčka različnih pesmi ubranega petja 20 let delujočega Ženskega pevskega zbora iz Ljubečne.
Pester program so bogatili solisti, kitarist, harmonikar in velika mojstrica na klavirju. Pod taktirko njihove zborovodkinje je bilo čutiti valovanje pesmi. Medsebojno povezanost in uživanje v pesmi je bilo čutiti prav vsak trenutek, ki je to omogočal, povsem samoumevni so bili objemi, stiski rok in ob priložnostni pesmi tudi lepe želje in stisk roke vsem prisotnim v dvorani. Najbolj smo bili navdušeni nad solisti, ki se jim ni dalo oporekati njihove izkušenosti in čudovitega talenta.
Kljub temu, da smo bili deležni posebnega »darila« le maloštevilni, pa je zbor prepričalo naše navdušeno spremljanje njihovega nastopa, zato so nam podarili še dve pesmi, ki jih je bilo še posebej užitek slišati. Ob zahvali predstavnice gostitelja KŠTM Sevnica so bile pevke iskreno navdušene, v grajski vinoteki pa se druženje nadaljevalo v pozitivnem duhu.
Renata Kuhar
_V romantičnem okolju gradu Fala se je odvil prestižen sprejem, posvečen lastnikom in ljubiteljem gradov. Med gosti so bili tudi grajska gospoda z gradu Sevnica, društvo za oživitev gradu Borl in lastnika gradu Lemberg.
Da je bil dogodek prava paša za oči, tokrat ni poskrbela le očarljivo opremljena notranjost gradu, pač pa tudi oblačilna zapoved, ki je velevala, naj si gostje nadenejo oblačila po stari grajski modi. V sobanah gradu Fala sta tako po več sto letih znova šuštela svila in saten damskih toalet, katerih lesket je izvrstno dopolnjeval mehak žamet, ki so si ga za to priložnost večinoma nadeli gospodje.
Gostitelj, lastnik gradu Fala Milan Slavič, je v vlogi grofa Falskega poskrbel, da se je ekstravagantna zabava odvijala kar se da v skladu z nekdanjimi šegami in navadami. Po ogledu grajskih soban, grajske kuhinje in ječe, je zbrane povabil za mizo v prostorno jedilnico, kjer so doživeli pravo grajsko gostijo. Razvajanje čutov se je nadaljevalo z veličastnim kitarskim koncertom renesančne in baročne glasbe izpod prstov priznanega kitarista Zorana Koširja ter recitacijami nekaterih znanih odlomkov velike slovenske literature.
Pristno grajsko doživetje je bilo tako le eno od dogodkov povezovanja gradov na Štajerskem, ki imajo živo vsebino, s ciljem vzajemne promocije in oživljanja naše skupne kulturne dediščine. Snovali smo številne vezi in načrte sodelovanja v prihodnje, ki jih bomo udejanjali.
_ V oknu Radogost v okviru Stoparjeve zbirke Ogled je sinoči sevniški umetnik Rudi Stopar postavil na enomesečni ogled sedem likovnih del eskimske – inuitske umetnosti zvečine neznanih avtorjev. Dominira "Očarujoč sončni zahod" - grafika, barvni kamnorez na papirju, avtorice Kenojuak Ashevak, ki ga je izdelala leta 1960 ob pomoč svojega moža, odtise pa so naredili v delavnici Cape Dorset.
Obiskovalcem razstave je Stopar pripravil v dvorani Alberta Felicijana daljši uvod o življenju Eskimov, o eskimski umetnosti, podprt tudi s projekcijo fotografij likovnih del Eskimov in pripadajočo glasbo. Če za nas pomeni zima sneg, mraz in prelepo tišino v naravi, je za Eskime – Inuite vse leto trajajoča zima povsem nekaj drugega, saj se vanjo zlijejo vsi letni časi v večnem snegu in ledu. Vsa resnica in poanta inuitskega življenja je misel Francisa Bacona: "Če hočeš premagati naravo, jo moraš ubogati!"
Bivanje, prehranjevanje, oblačenje, potovanja, delo, lov, medsebojni odnosi in ljubezen so podrejeni naravi. Grobi stvarnosti sledi vera – šamanstvo in umetnost. Ta je odraz okolja, življenja in dela v njem, mitov in legend ter strahospoštovanja do živali kot enakim med enakimi. Po Stoparjevih besedah je vseh inuitski umetnosti botrovala naravnanost iste gnanosti v ustvarjalnost v dolgih neprekinjenih arktičnih nočeh samote, med enim in drugim lovom, med selitvami in ob hudih urah v iglujih.
Eskimi naseljujejo severni polarni krog. Kanadsko severno ozemlje – Arktika je naseljeno zadnjih 4000 let. Bogata figuralična umetnost s svojo simboličnostjo pripada Dorset kulturi (600 p.n.š. – 1000 n.š.). Umetniške in uporabne izdelke so izdelovali iz živalskih kosti, oklev, čekanov in naplavljenega lesa. Ti so predstavljali ptice, medvede in druge živali iz njihove oklice in morja, pa tudi človeške figure, maskote in maske. Verjeli so, da imajo te figure določen magični in verski pomen, zato so jih nosili kot svetinjo navadno pri šamanskih ritualih.
Stopar je orisal poglavitne značilnosti inuitske umetnosti do sodobne dobe, ki se začne zanjo pozno – šele leta 1940. V zadnjih petdesetih letih pa se je civilizacija globoko zagrizla v eskimska arktična naselja in "biznis" je močno načel tudi njihovo kulturo in umetnost.
Besedilo Pavel Perc / www.dolenjskilist.si Foto: Rok Petančič
_ V Novi galeriji je bila sinoči prireditev Besede, slike in čipke, prijeten kulturni večer, na katerem se je prepletala poezija Cvetke Brginc ob glasbeni spremljavi violinistke Betke Rauter in flavtistke Sandrin Zemljak, ob tem pa se je obiskovalcem vse bolj odstiralo vsestransko ustvarjanje pl. Klavdije Simler s Planine pri Sevnici, ki se ljubiteljsko ukvarja s kaligrafijo, slikanjem akrilom, preizkusila se je tudi v grafiki, uporablja mešane tehnike, in naposled še v klekljanju.
Staša Herak, ki je povezovala večer je poudarila, da gre za imeniten večer zaradi razstave same in zato, ker se dogaja na dan zimskega sončnega obrata – zimski solsticij, "menda se energije zamenjajo in bodo naslednjih 2600 let natančno takšne, kot so se začele danes pred dobro uro." Herakova je pripomnila, da je bila Simlerjeva pred selitvijo na Planino v bolj prostoren dom, tudi za ustvarjanje, njena dobra soseda, ko je še živela v utesnjenem stanovanju v Laškem, in da je dejansko plemiške krvi, a tega sama nikoli ne razglaša.
Simlerjeva je povedala, da ji je bila kaligrafija oz. lepopisje pri srcu, ko je bila še deklica, a je pred 30 leti še niso znali usmeriti v lepopisje. Kasneje se je udeležila več kaligrafskih tečajev.
Pravi, da bo naslednji tečaj prihodnje leto vodil njen velik vzornik Irec Dennis Brown, "številka ena na svetu v kaligrafiji". Slikarstva se je učila od akademskih in ljubiteljskih slikarjev, klekljanja od prijateljic.
Pavel Perc www.dolenjskilist.si
_ Grajsko lutkovno gledališče (GLG) Sevnica nas je ponovno razveselilo z novo lutkovno-gledališko predstavo. Tokrat so za naše najmlajše pripravili upodobitev angleške ljudske pravljice Trije prašički, njena premiera pa je potekala na četrto adventno soboto na gradu Sevnica.
Igralki Snježana Pungerčič in Marjana Štojs v veseli in dinamični predstavi slikovito in doživeto uprizarjata zgodbo pravljice… Trije prašički zapustijo varno domače ognjišče in gredo v svet iskat srečo ter si ustvariti svoj lastni dom. Pred hudobnim in požrešnim volkom se skrijejo v svoje hišice, narejene iz slame, vejevja in kamenja.
Nauk lutkovne predstave je, da so lenoba, nepremišljenost in malomarnost slaba popotnica za življenje. Nad življenjskimi težavami in zlomi, ki jih predstavlja požrešni volk, zmagajo le pamet, marljivost, iznajdljivost…
Složnost, pomoč in dobrota v družini in do soljudi pa zagotavlja v življenju uspeh, zadovoljstvo in srečo, ki jo je treba deliti.
Otroci so uživali v veselih ritmih, pestrih barvah in dinamiki igre, v kateri so občasno tudi sodelovali, se vživeli in naučili nekaj pomembnih življenjskih modrosti.
|